Informacije 03 89 95 400

A A A

12 nasvetov proti raku

12 nasvetov proti raku
19. 4. 2018 Matej Štumpfl

 

“ZA ZDRAV IN BOLJŠI JUTRI” – 12 NASVETOV PROTI RAKU

 

Rak (s tujko malignom ali maligni tumor) je bolezen, ki nastane zaradi nepopravljive spremembe v celičnem jedru, mutacije genov, bodisi v telesnih ali v spolnih celicah. Spremenjene gene (mutacijo) lahko podedujemo ali pa nastane za časa življenja. Kadar se mutacija prenese s staršev na potomce in potomec zboli, govorimo o dednem raku. Genetsko pogojenih, dednih rakov, je v celotnem številu raka v prebivalstvu malo, ocenjuje se jih le na 5 odstotkov od vseh rakov. Na svetu, v Evropi in tudi v Sloveniji so rakave bolezni iz leta v leto vse večji javnozdravstveni problem. Po podatkih Registra raka RS v Sloveniji zboli za rakom že okrog 14.000 ljudi na leto, umre pa jih približno 6000. Pričakujemo lahko, da bodo do 75. leta svoje starosti za rakom zboleli eden od dveh moških in ena od treh žensk, rojenih leta 2010.

Za posledicami kajenja je v dvajsetem stoletju umrlo več kot 100 milijonov ljudi. Osem od 10 pljučnih rakov je posledica kajenja cigaret. S kajenjem pa so povezani tudi rak grla, žrela, požiralnika, trebušne slinavke, ledvičnega meha in sečnega mehurja, rak nosnih in obnosnih votlin, želodčni, jetrni in ledvični rak (adenokarcinom), rak materničnega vratu, adenokarcinom požiralnika in mieloična levkemija. Prehrana vpliva na nastanek raka na razne načine, neposredno ali posredno prek čezmerne telesne teže. Čezmerna telesna teža ima lahko za posledico raka požiralnika, debelega črevesa in danke, žolčnika, trebušne slinavke, dojk (po menopavzi), materničnega telesa (endometrija), jajčnikov, ledvic, prostate (napredovala oblika) in še nekaterih. Čezmerno pitje alkoholnih pijač povečuje nevarnost rakov zgornjih dihal in prebavil samo po sebi in skupaj s kajenjem (usta, grlo, žrelo in požiralnik). Preveč alkoholnih pijač veča tudi tveganje rakov debelega črevesa in danke, jeter in dojk. Na raznih delovnih mestih delavci prihajajo v stik s številnimi kemikalijami, od katerih so nekatere povezane tudi z nastankom raka. V splošnem drži, da je delež rakov, ki jih je mogoče pripisati delovnim razmeram, bistveno manjši od tistega, ki je posledica nezdravih življenjskih navad in razvad. Radon, radioaktivni plin, je v zemlji. Če je v zemljišču več radona, lahko prodira v stavbe, v bivalne in delovne prostore. Dolgotrajna izpostavljenost večjim koncentracijam tega plina je povezana s pljučnim rakom.

Pri nekaterih vrstah raka je mogoče s preprostimi preiskavami pri navidezno zdravih ljudeh najti spremembe, ki lahko pomenijo raka. Tako med ljudmi brez kliničnih težav odkrijemo bolnike, pri katerih je velika verjetnost, da imajo predinvazijsko ali zgodnjo invazijsko obliko raka, ki še ne povzroča težav. V Sloveniji presejalne programe za raka materničnega vratu (pregled brisa) izvajamo po 20. do 30. letu starosti, dojk (mamografija) v starosti 50 do 69 let ter debelega črevesa in danke (pregled blata zaradi mogoče prikrite krvavitve) v starosti 50 do 74 let. Če dobite pisno vabilo za presejanje, se odzovite vabilu!

Čeprav je skrb za lastno zdravje dolžnost vsakega od nas, pa jo lahko udejanjamo samo v državi, ki podpira zdravje v vseh politikah, zato v preventivi raka in drugih bolezni ne gre pozabiti tudi na odgovornost družbe. Dejstvo je, da bi bilo mogoče skoraj polovico vseh rakavih bolezni preprečiti z zdravim življenjskim slogom, redno udeležbo v presejalnih programih za raka, pa tudi z življenjem v čim manj onesnaženem bivalnem in delovnem okolju. Zato skupaj z Ministrstvom za zdravje RS, Zvezo slovenskih društev za boj proti raku v sodelovanju z Onkološkim inštitutom Ljubljana,  vabimo k sodelovanju v projektu z naslovom Evropski kodeks proti raku: priporočila proti raku naj ne obvisijo v zraku. Z izvedbo predavanj želimo povečati informiranost in ozaveščenost o upoštevanju nasvetov Kodeksa ter posledično prispevati tudi k večji udeležbi v presejalnih programih za raka.

 

pred. Karmen Petek, mag. zdr. nege