Movember naj ne bo le novemberska skrb

Movember naj ne bo le novemberska skrb
9. 11. 2018 Martina Borovnik

Spet je tukaj november, mesec, v katerem si moški množično puščajo brke in na ta način poskušajo osveščati o rakih, ki prizadenejo zgolj ali predvsem moške.
Rak ni ena sama bolezen, pač pa več sto različnih, ki lahko vzniknejo v vseh tkivih in organih človeškega organizma. Razlikujejo se po pogostosti, zdravljenju in izidu, imajo pa tudi različne, bolj ali manj znane nevarnostne dejavnike. Med nevarnostnimi dejavniki so najpomembnejši tisti, ki so posledica življenjskih navad. Na svetu, v Evropi in tudi v Sloveniji so rakave bolezni iz leta v leto vse večji javnozdravstveni problem. Po podatkih Registra raka RS v Sloveniji zboli za rakom že okrog 14.000 ljudi na leto, umre pa jih približno 6000. Z vidika moške populacije to pomeni, da letno za rakom zboli več kot 7.500 moških in da bo za njim do svojega 75. leta zbolel eden od dveh dečkov, rojenih do leta 2014. Na to, kdo bo zbolel in za katerim od rakov, vplivajo z medsebojnimi učinki številni dejavniki iz okolja in načina življenja, dedna nagnjenost in naključje. Pri moški populaciji so na prvih štirih mestih po pojavnosti, najbolj pogosti rak prostate, kože, pljuč ter danke in debelega črevesa. Rak prostate je najpogostejši rak pri moških v Sloveniji, kjer je letno na novo odkritih 1.480 bolnikov z rakom prostate. Nevarnostni dejavniki za nastanek raka prostate so starost, rasa in dednost. Petina bolnikov ima družinsko obremenitev. Rak prostate raste počasi, od nastanka bolezni do kliničnih znakov mine 9-17 let, do pojava oddaljenih zasevkov pa nadaljnjih 5-7 let. Bolniki so pri začetni obliki raka navadno brez težav. Težave z uriniranjem so pri začetnih tumorjih praviloma posledica povečanja prostate. Znaki razsoja bolezni so večinoma bolečine v kosteh. Natančna anamneza o bolnikovih težavah in klinični pregled sta osnova diagnostike. Pri kliničnem pregledu ima poseben pomen digitorektalni pregled. Z njim lahko tipljemo zatrdlino v prostati, asimetrijo prostate ali pa v celoti tršo in neravno prostato. Svetujemo samopregled prostate enkrat mesečno. Rak mod je najpogostejši rak mladih odraslih moških med 20. in 40. letom, ki ima sicer največjo stopnjo ozdravljivosti, 95%. Vzročne dejavnike gre iskati v vplivih okolja na hormonsko ravnovesje, ki uravnava razvoj moških spolnih žlez pred rojstvom in po njem. Znani nevarnostni dejavniki so nespuščeni testisi, povečanje oz. krčenje mod, družinska obremenitev, že preboleli rak mod, neplodnost in pa nekatere dedne obremenitve. Rak mod se najpogosteje pojavlja kot neboleča zatrdlina v modu, kot hitro povečanje ali zmanjšanje moda, občutek neugodja, teže ali napetosti v modu. Možna je topa bolečina v medeničnem dnu ali dimljah. Priporočamo, da si redno enkrat mesečno moški pregledajo tudi moda. Najprimernejše je, da si moda pregledate med toplo kopeljo, po njej ali po prhanju. Rak dojk je sicer najpogostejši rak pri ženskah, vendar 1 % raka dojk predstavljajo tudi moški bolniki. Zatorej tudi moški populaciji svetujemo samopregled dojk, enkrat mesečno. Za rakom debelega črevesa in danke letno zboli okoli 870 moških. Pri sumljivih znakih (nepojasnjene driske, zaprtje, krvavo blato ali kri na blatu, izguba teka in hujšanje), se posvetujte z zdravnikom in se udeležite presejalnega testa v programu SVIT, ki je namenjen odkrivanju prikrite krvavitve v blatu pri moških, starih od 50 do 74. let. Za pljučnim rakom v Sloveniji letno zboli okrog 900 moških. Kajenju cigaret je mogoče pripisati 70–90 % primerov pljučnega raka pri moških. Med znake spada na novo nastali ali spremenjeni dolgotrajni kadilski kašelj, ponavljajoče se pljučnice, kri v izpljunku, težko dihanje, bolečina v prsih, hujšanje brez znanega razloga in zvišana telesna temperatura. Pri sumljivih znakih svetujemo posvet z izbranim zdravnikom, čim prej pa opustite kajenje oz. sploh ne začnite kaditi.
Nastanka katere koli rakave bolezni ni mogoče povezati z enim samim dejavnikom, saj je bolezen vedno končni rezultat delovanja vseh dejavnikov. Zanje smo odgovorni sami s svojimi zdravimi ali nezdravimi življenjskimi navadami in razvadami. Zato MOVEMBER naj ne bo le novembrska skrb– temveč skrb skozi celotno življenjsko obdobje moškega.

pred. Karmen Petek, mag. zdr. nege