SVETOVNI DAN ZDRAVJA, 7. APRIL 2017

SVETOVNI DAN ZDRAVJA, 7. APRIL 2017
23. 3. 2017 Martina Borovnik

Ob svetovnem dnevu zdravja – od potolčenih kolen do psihičnih ran

Zdravje običajno postane ena naših bistvenih vrednot še posebej takrat, ko se v zvezi z njim kaj zalomi. Kljub težavnosti raznolikih telesnih bolezni pa se zdi, da lahko mnogim še večjo stisko povzročijo duševne bolezni. Ko namreč postanejo del njihovega zdravstvenega statusa, ne vedo, kako z njimi postopati – kako posamezne simptome sploh prepoznati kot bolezenske, komu jih zaupati in kaj v zvezi njimi ukreniti. Zdi se, da smo z znanjem, kako poskrbeti za telesno zdravje, opremljeni veliko bolje.

Že predšolski otrok ve, kaj mora storiti, ko si na igrišču do krvi opraska koleno. Hop, skoči v kopalnico, v torbici prve pomoči, ki so jo starši skrbno spravili v omaro na dosegu roke, poišče razkužilo in obliž ter sam opravi s prvo pomočjo za svoje koleno. Ko se vrne na igrišče, sliši, da ga vrstniki opravljajo. Govorijo, kako je neroden, in pri naslednjem glasovanju, kdo bo igral v ekipi A in kdo v ekipi B, ga pustijo čakati na klopi ob igrišču. Otrok je v tem trenutku prav tako utrpel poškodbo – zavrnitev. Res, da je psihična, ampak zato nič manj ne boli. Ali ve, kaj naj stori v primeru takšne, psihične rane? Kateri pripomoček naj vzame iz torbice psihološke prve pomoči? Ali so starši torbico sploh napolnili z raznoterimi materiali za vse mogoče Primere? Ali morda še za lastno ne vedo, kaj naj bi vtaknili vanjo? Pa sta enako pomembni, tako ena kot druga.

Duševno zdravje enakovredno prispeva h kvaliteti našega življenja kot fizično. Dolgo je že od tedaj, ko je zdravstvena stroka definicijo zdravja kot odsotnosti bolezni spremenila v razlago, da zdravje pomeni stanje popolnega telesnega, duševnega in socialnega blagostanja. Še posebej v zadnjem obdobju, ko depresija postaja ena prvih na seznamu bolezni, za katerimi obolevamo, skrb za duševno zdravje ni le izbira, ampak postaja tudi nuja.

S strani posameznikov in organizacij je vse več pobud, ki podirajo stereotipe na področju duševnih motenj ter ozaveščajo javnost o njihovih mnogoterih obrazih. Dobrodošla so tudi poročanja ljudi, ki so preboleli katero od teh motenj ali se z njo še soočajo. Ko povedo, kateri dejavniki so botrovali k temu, da so zboleli, kako so se pri njih kazali znaki bolezni in predvsem, kako so se z njimi učinkovito spoprijeli, prinašajo pomembno sporočilo tudi ostalim.

Sporočajo, da ljudje z duševnimi motnjami niso neki drugi, čudni, oddaljeni ljudje. Da so to naše babice, očetje, nečaki, tete, prodajalke, direktorji, pravniki, psihologi, hotelirji, znanci, prijatelji, otroci. Kdorkoli. Sporočajo, da je o simptomih potrebno govoriti, se brez obotavljanja obrniti na svojega osebnega zdravnika, brez postopanja ukrepati. Sporočajo o načinih zdravljenja – prijetnih aktivnostih, spremembi življenjskega sloga, spremembi miselnih ali vedenjskih vzorcev, klinično psihološki obravnavi, zdravilih. Sporočajo, da se splača, in ponavadi, da jim je žal, saj niso zase poskrbeli že prej.

Ob svetovnem dnevu zdravja se bodo v okviru projekta »Velenje, mesto zdravja« na velenjski promenadi predstavila društva, organizacije in institucije, ki delujejo na področju zdravja. Med njimi tudi Zdravstveni dom Velenje pripravlja zanimiva sporočila za vedoželjne mimoidoče. V soboto, 8. 4. 2017, nas med 9. in 12. uro s ponudbo strokovnih informacij vabi, da pridemo dopolnit svoji torbi za telesno in duševno prvo pomoč, ter nas poziva, naj poskrbimo zase in za svojo psihofizično kondicijo, sicer bo za nas moral poskrbeti nekdo drug.

Zdravstveno vzgojni center Velenje

Niki Jakol, univ. dipl. psihologinja