Svetovni dan sladkorne bolezni

Svetovni dan sladkorne bolezni
14. 11. 2016 Martina Borovnik

SVETOVNI DAN SLADKORNE BOLEZNI

Vsako leto 14. novembra praznujemo Svetovni dan sladkorne bolezni. Ta dan je rojstni dan Fredericka Bantinga, kanadskega znanstvenika, ki je skupaj s svojim mladim asistentom Charlesom Bestom, v laboratoriju izoliral beljakovino, kasneje poimenovano inzulin. Za ta dosežek je leta 1923 prejel Nobelovo nagrado za medicino.  Število ljudi s sladkorno boleznijo po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) tako v Sloveniji kot v svetu strmo narašča. V teh dneh se vrstijo dogodki in aktivnosti, ki ozaveščajo o pasteh sladkorne bolezni, za katero Svetovna zdravstvena organizacija ocenjuje, da naj bi bila do leta 2030 sedmi glavni vzrok smrti na svetu. Sladkorna bolezen ali diabetes mellitus je kronična presnovna bolezen. Osnovna motnja je nesposobnost prehajanja krvnega sladkorja (glukoze) iz krvi v celice. To prehajanje omogoči inzulin. Če ga je v krvi premalo ali če se celice nanj ne odzovejo, se vrednost krvnega sladkorja poveča. Povečane vrednosti krvnega sladkorja povzročajo okvare malih žil oči in ledvic ter okvaro živcev. Dolgotrajna sladkorna bolezen pospeši aterosklerozo, ki prizadene srčno in možgansko žilje ter žilje udov in lahko vodi v srčni infarkt, možgansko kap ali odmrtje (gangreno) uda. Da bi se izognili zapletom, je treba vrednosti krvnega sladkorja skrbno nadzorovati. Bolj ogrožene so osebe, ki imajo ožje sorodnike s sladkorno boleznijo, debele osebe, osebe z večjim obsegom pasu (ženske več kot 80 cm, moški več kot 94 cm), bolniki s povečanimi vrednostmi maščob in zvišanim krvnim tlakom, bolniki po srčnem infarktu in možganski kapi, ženske, ki so imele sladkorno bolezen v nosečnosti, ženske s sindromom policističnih ovarijev (s cistami v jajčnikih) in starejši od 45 let. Poznamo dva tipa sladkorne bolezni. Sladkorna bolezen tipa 1 se najpogosteje pojavi pri otrocih in mladostnikih. Imenujemo jo tudi juvenilni diabetes. Razvije se, če beta celice v trebušni slinavki ne morejo proizvajati inzulina. Bolniki postanejo odvisni od zunanjega inzulina, zato sladkorno bolezen tipa 1 imenujemo od inzulina odvisna sladkorna bolezen. Sladkorna bolezen je zahrbtna, saj dolgo ne povzroča nikakršnih težav. Zato zlasti osebam, pri katerih obstaja večje tveganje za razvoj sladkorne bolezni, svetujemo preventivni pregled pri splošnem zdravniku, vključno z meritvijo krvnega sladkorja. Če se pojavijo značilni znaki sladkorne bolezni, kot so huda žeja, obilno pitje, suha usta, obilno odvajanje seča, odvajanje seča ponoči, nenamerno hujšanje in meglen vid, je pregled pri zdravniku nujen. Sladkorno bolezen tipa 2 ugotovimo s preprosto laboratorijsko preiskavo. Kadar so vrednosti krvnega sladkorja na tešče 7 mmol/l ali več oz. naključno kadarkoli čez dan 11,1 mmol/l ali več, je sladkorna bolezen potrjena.

Enako kot vse bolezni sodobne družbe je tudi sladkorno bolezen mogoče preprečiti (ali odložiti njen nastanek) z zdravim načinom življenja – z rednim gibanjem, zdravo prehrano in vzdrževanjem normalne telesne teže. Za zdravo življenje se je treba odločiti čim bolj zgodaj, v tem duhu je treba vzgajati že otroke. Zmanjšanje čezmerne telesne teže, dietna prehrana in telesna dejavnost izboljšajo stanje sladkorne bolezni in so ves čas bolezni temelj zdravljenja.

Jedo naj zdravo hrano, zmanjšajo telesno težo, se več gibljejo, zmanjšajo vnos soli (2 do 5 g, tj. ena poravnana žlička soli na dan) in prenehajo kaditi. Vse to zmanjša tveganje za nastanek bolezni srca in žilja ter za napredovanje ledvične okvare. Sladkorna bolezen nas ne obišče sama, ampak jo pogosto spremljajo še zvišan krvni tlak in povečane vrednosti krvnih maščob. Bolniki zato potrebujejo celostno obravnavo. Zdravljenje je pomembno, ker se sicer razvijejo različni zapleti, ki jih ne smemo podcenjevati.

 

ZDRAVSTVENO VZGOJNI CENTER

Karmen Petek, mag. zdrav. nege

diabetes