Svetovni dan hepatitisov

Svetovni dan hepatitisov
28. 7. 2017 Martina Borovnik

Svetovni dan hepatitisov: Prav vsak je lahko nosilec virusa, zato pozivajo:

»Izstopi in se pokaži!«

Zadnji teden v juliju obeležujemo svetovni dan hepatitisa. Njegov namen je osveščanje ljudi o virusnih hepatitisih, dvigniti zavedanje o tem pomembnem javnozdravstvenem problemu in poudariti pomen testiranja. Globalni cilj do leta 2030 je eleminirati okužbe z virusom hepatitisa B in C za 90 odstotkov. HCV postaja ozdravljiva bolezen. Z novimi možnostmi zdravljenja je v zadnjih dveh letih HCV na individualni ravni postal povsem ozdravljiva bolezen, globalno pa dobro obvladljiv; stroka prvič resno jemlje v obzir možnost izkoreninjenja virusne bolezni. Z virusom hepatitisa C (HCV) se lahko okuži vsakdo; v Sloveniji so s HCV okuženi štirje odstotki, tj. dobrih osem tisoč ljudi, le nekaj več kot 3.500 pa jih ve za okužbo. V Evropi se je število kronično okuženih s HCV povzpelo že na visokih 15 milijonov prebivalcev, okužen je 1 od 50 Evropejcev, vsako leto pa zaradi posledic te tihe bolezni umre skoraj 90.000 ljudi. Ocenjujejo, da je v svetu okuženih 130–150 milijonov ljudi, kar 3–4 milijone ljudi pa se vsako leto okuži na novo. Skrb vzbujajoč je podatek, da je delež okuženih s HCV, pri katerih okužba še ni odkrita, 75-odstoten in da je delež okuženih s HCV, ki so bili zdravljeni, nizek, med 3 % in 5 %. Treba se je zavedati, da odstotki okuženih niso le suhoparne številke, da so/smo živi ljudje, ki nosijo/nosimo v sebi nevarno virusno okužbo jeter, to pa lahko nehote prenese(mo) na druge, velikokrat ravno na svoje najbližje, in da je prepozno odkrita in nezdravljena okužba danes glavni razlog, zaradi katerega HCV v svetu še vedno vsako leto podleže najmanj 1,5 milijona ljudi. Virusni hepatitis je vnetje jeter, ki ga povzročajo virusi, med njimi so najpogostejši virusi hepatitisa A, B, C, D in E , ki se med seboj razlikujejo po načinu prenosa. Posledica  bolezni je okvara jeter, ki lahko vodi v jetrno cirozo ali raka jeter. Okužba s hepatitisom A ni kronična in je pogost spremljevalec slabih higienskih razmer. S človeka na človeka se prenaša s t. i. socialnimi stiki, kot so prenos z okuženimi rokami ali predmeti. Poznamo tudi hidrične okužbe, ko je okužen vodni vir.

Najboljšo preventivo predstavlja upoštevanje higienskih standardov in redno umivanje rok. Lahko se cepimo, kar je posebej priporočljivo ob potovanjih v predele sveta, kjer so slabše higienske razmere in je bolezen endemična. Okužba s hepatitisom B je lahko kronična in se prenaša z nezaščitenimi spolnimi odnosi, vbodi z ostrimi predmeti, onesnaženimi z okuženo krvjo, pri izmenjavi pribora za injiciranje drog in z matere na otroka. V državah z nizkimi zdravstvenimi standardi se lahko okužimo tudi pri medicinskih ukrepih, kot so posegi ali transfuzija krvi. Najboljšo preventivo predstavlja cepljenje, tudi novorojencev kužnih mater in uporaba kondoma. Pri odvisnikih je najboljša preventiva uporaba sterilnega pribora pri injiciranju drog. Okužba s hepatitisom C ja lahko kronična, prenaša se s krvjo in njenimi pripravki. Okužimo se lahko z izmenjavo pribora za injiciranje, pri medicinskih posegih v državah z nizkimi zdravstvenimi standardi, pri prebadanju kože ali sluznic (tetoviranju, pearcingu) ali pri spolnem odnosu. Najboljša preventiva je uporaba kondoma in  uporaba sterilnega pribora za injiciranje drog pri odvisnikih. Cepiva proti hepatitisu C ni na voljo, obstaja pa učinkovito zdravljenje hepatitisa C. Velika večina se okužbe vrsto let sploh ne zaveda, ker poteka brez bolezenskih znakov. Pri veliki večini okuženih se razvije kronično vnetje jeter (hepatitis), ki lahko privede do raka na jetrih in odpovedi delovanja jeter. Kar 27 odstotkov vseh ciroz je posledica okužbe z virusom hepatitisa C. Z okužbo pa je dokazano povezan tudi primarni rak na jetrih, ki danes v svetu predstavlja šesto najpogostejšo rakavo bolezen in tretjo s smrtnim izidom. Preventivni ukrepi predstavljajo dosledno uporabo kondoma izven stalnega monogamnega partnerstva in abstinenco od ilegalnih drog oz. dosledno uporabo sterilnih igel pri prebadanju kože in sluznic. Da bi preprečili širjenje okužbe in že okuženim pomagali k ozdravitvi (na voljo je izjemno učinkovito zdravljenje, s katerim bolezen dokončno pozdravimo), je pomembno poznati okužene. Stroka poziva k testiranju; v Sloveniji je na voljo anonimno in brezplačno testiranje – s seboj ni treba imeti niti zdravstvene izkaznice – na Kliniki za infekcijska in vročinska stanja na Japljevi 2 v Ljubljani, in sicer vsak ponedeljek med dvanajsto in štirinajsto uro.

Pri nas je dobra dostopnost do najsodobnejših zdravil, v svetu pa zaradi za zdaj še visoke cene zdravil ta še marsikje šepa. Ponekod se zatika tudi zaradi naravnanosti zdravstvenih sistemov, še vse prepogosto pa so zožene možnosti za vključitev v sheme z modernimi zdravljenji skupin z obrobja družbe. V stremljenju k izkoreninjenju HCV, kar je z novimi zdravili postalo uresničljivo, je Svetovna zveza za hepatitis C pozvala k širokemu prepoznavanju okužbe.

Prav vsak je lahko nosilec virusa, zato pozivajo: »Izstopi in se pokaži!«

ZDRAVSTVENO VZGOJNI CENTER
Karmen Petek, mag. zdrav. nege