Svetovni dan hepatitisov: Pomen preventive in testiranja

Svetovni dan hepatitisov: Pomen preventive in testiranja
29. 7. 2016 Matej Štumpfl

Svetovni dan hepatitisov: Pomen preventive in testiranja
Zadnji teden v juliju obeležujemo svetovni dan hepatitisa. Njegov namen je osveščanje ljudi o virusnih hepatitisih, dvigniti zavedanje o tem pomembnem javnozdravstvenem problemu in poudariti pomen testiranja. Globalni cilj do leta 2030 je eleminirati okužbe z virusom hepatitisa B in C za 90 odstotkov. Gre za vnetje jeter, vzroki za to pa so različni, med drugim lahko hepatitis povzročijo tudi virusi. V Sloveniji je po ocenah strokovnjakov z virusom hepatitisa C okuženega okrog 0,4 odstotka prebivalstva. To pomeni, da ima v Sloveniji okužbo z virusom hepatitisa C vsaj 8000 ljudi, poznamo pa jo pri približno 3500 osebah. V zadnjem letu beležijo tudi porast akutnega hepatitisa C v skupinah s tveganim spolnim vedenjem, kjer ga prej niso beležili. Virusni hepatitis je vnetje jeter, ki ga povzročajo virusi, med njimi so najpogostejši virusi hepatitisa A, B, C, D in E , ki se med seboj razlikujejo po načinu prenosa. Posledica bolezni je okvara jeter, ki lahko vodi v jetrno cirozo ali raka jeter. Okužba s hepatitisom A ni kronična in je pogost spremljevalec slabih higienskih razmer. S človeka na človeka se prenaša s t. i. socialnimi stiki, kot so prenos z okuženimi rokami ali predmeti. Poznamo tudi hidrične okužbe, ko je okužen vodni vir. Najboljšo preventivo predstavlja upoštevanje higienskih standardov in redno umivanje rok. Lahko se cepimo, kar je posebej priporočljivo ob potovanjih v predele sveta, kjer so slabše higienske razmere in je bolezen endemična. Okužba s hepatitisom B je lahko kronična in se prenaša z nezaščitenimi spolnimi odnosi, vbodi z ostrimi predmeti, onesnaženimi z okuženo krvjo, pri izmenjavi pribora za injiciranje drog in z matere na otroka. V državah z nizkimi zdravstvenimi standardi se lahko okužimo tudi pri medicinskih ukrepih, kot so posegi ali transfuzija krvi. Najboljšo preventivo predstavlja cepljenje, tudi novorojencev kužnih mater in uporaba kondoma. Pri odvisnikih je najboljša preventiva uporaba sterilnega pribora pri injiciranju drog. Okužba s hepatitisom C ja lahko kronična, prenaša se s krvjo in njenimi pripravki. Okužimo se lahko z izmenjavo pribora za injiciranje, pri medicinskih posegih v državah z nizkimi zdravstvenimi standardi, pri prebadanju kože ali sluznic (tetoviranju, pearcingu) ali pri spolnem odnosu. Najboljša preventiva je uporaba kondoma in uporaba sterilnega pribora za injiciranje drog pri odvisnikih. Cepiva proti hepatitisu C ni na voljo, obstaja pa učinkovito zdravljenje hepatitisa C. Velika večina se okužbe vrsto let sploh ne zaveda, ker poteka brez bolezenskih znakov. Pri veliki večini okuženih se razvije kronično vnetje jeter (hepatitis), ki lahko privede do raka na jetrih in odpovedi delovanja jeter. Kar 27 odstotkov vseh ciroz je posledica okužbe z virusom hepatitisa C. Z okužbo pa je dokazano povezan tudi primarni rak na jetrih, ki danes v svetu predstavlja šesto najpogostejšo rakavo bolezen in tretjo s smrtnim izidom. Preventivni ukrepi predstavljajo dosledno uporabo kondoma izven stalnega monogamnega partnerstva in abstinenco od ilegalnih drog oz. dosledno uporabo sterilnih igel pri prebadanju kože in sluznic.« Pomemben preventivni ukrep je tudi testiranje, kadarkoli obstaja sum na okužbo, saj je pravočasno zdravljenje ključ do preprečevanja resnih posledic omenjenih bolezni. Priporočamo torej testiranje za vse, ki so ali so bili v preteklosti izpostavljeni tveganim vedenjem. Testirajte se na okužbo z virusom hepatitisa B in C, ob ponedeljkih med 12. in 14 uro, na infekcijski kliniki Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana, testiranje je anonimno in brez napotnice.

ZDRAVSTVENO VZGOJNI CENTER
Karmen Petek, mag. zdrav. nege