Sezona gripe je tu!

Sezona gripe je tu!
14. 2. 2017 Martina Borovnik

GRIPA IN PREHLAD

Prehlad je najpogostejše obolenje zgornjih dihalnih poti. Pojavlja se vse leto, vendar je pogostejši jeseni in

pozimi. Gripa pa je hujše obolenje od prehlada. Beseda influenca, strokovni izraz za gripo, naj bi izhajala iz

srednjeveške latinske besede »influentia«, ki se je uporabljala predvsem v astrologiji in je pomenila »vpliv«.

Prepričani so bili, da bolezen izvira iz »zlobnega vpliva« zvezd. Šele v poznih 20. letih prejšnjega stoletja je bilo

bolj znano, kaj povzroča sezonsko gripo. Humani virus gripe je bil odkrit leta 1933. Gripa je nalezljiva in

pogosta okužba dihalnih poti. Povzročajo jo virusi, ki prizadenejo nos, grlo in pljuča. Virus gripe se prenaša s

kužnimi kapljicami, ki nastajajo pri kašljanju, kihanju, govorjenju in jih lahko vdihnemo, če smo v bližini

obolelega. Če nismo previdni, lahko viruse, ki na površinah (jedilnem priboru, kozarcih, kljukah, telefonskih

slušalkah …) povprečno preživijo nekaj ur, z rokami prenesemo v usta, nos in oči in se tako posredno okužimo.

Za sezonsko gripo je značilen nenaden pojav bolezenskih znakov. Inkubacijska doba (od okužbe do pojava

kliničnih znakov) navadno traja od 1 do 4 dni, v povprečju pa 2 dni. Pri značilni, nezapleteni obliki gripe tipa A

se nenadno pojavijo sistemski znaki, kot so glavobol, visoka vročina, tresavica, suh kašelj, bolečine v mišicah in

kosteh, slabost in izguba apetita. Pri hujših oblikah je značilna še huda izčrpanost. Dihalni znaki, kot so izcedek,

zamašen nos in boleče grlo, se sicer lahko pojavijo, vendar so v prvih 3 dneh prekriti s sistemskimi znaki. Kašelj

se običajno iz suhega spremeni v produktivnega z manjšimi količinami sluzi, ki ji je včasih primešan gnoj. Ko

telesna temperatura pade in se dihalni znaki omilijo, lahko kašelj in slabost trajata še teden ali dva. Virus gripe

tipa B lahko povzroči podobne klinične znake. Bolezen, ki jo povzroči virus gripe tipa C, pa se pojavlja le

občasno. Redko jo spremlja zvišana telesna temperatura, še redkeje pa pride do hujših bolezni spodnjih dihal.

Gripa je pogostejša pri otrocih. Pri odraslih s kroničnimi srčnimi in dihalnimi boleznimi, pri nosečnicah in

imunsko oslabljenih posameznikih se lahko razvije pljučnica. Zdravljenje gripe brez zapletov je simptomatsko.

Simptomi, kot so slabo počutje, zmerno zvišana temperatura (do 38 ° C), nahod in kašelj, niso razlogi za obisk

zdravnika. Večinoma si lahko pomagamo z zdravili za samozdravljenje, ki jih poznamo oz. se o njih

posvetujemo s farmacevtom. Če se pojavijo zapleti oz. so simptomi prisotni dlje časa, moramo obiskati

zdravnika. Kadar zbolijo otroci, takoj poiščimo zdravniško pomoč. Odrasli pa zdravnika obiščemo, če: težko

dihamo, nas boli v prsih, smo manj odzivni, zaspani in zmedeni, se nam poslabša kronična bolezen. Gripe se

bomo uspešno ubranili le, če bomo ustrezno okrepili obrambne sposobnosti svojega telesa. Poskrbimo za

uravnoteženo prehrano, bogato z vitamini in minerali, in jo razporedimo v 5 obrokov. Z redno telesno vadbo in

gibanjem na svežem zraku tudi pozimi utrjujemo svoje telo. Izogibamo se čezmernemu pitju alkohola, kave in

kajenju. Izogibamo se javnih, zaprtih prostorov, kjer je hkrati veliko ljudi. Dihamo skozi nos, ki je odličen filter

za viruse, poleg tega pomaga ogreti zrak. Nikakor ne pozabimo na klasične preventivne ukrepe (roke si pogosto

umivamo z milom in s toplo vodo, ne dotikamo se nosu in oči …).Tudi pozitivno razmišljanje, veselje do

življenja, umirjenost, zadovoljstvo in dovolj spanja krepijo telesno odpornost. Tako nam pomagajo v boju z

boleznijo. Učinkovita zaščita pa je tudi cepljenje, ki ga lahko opravite v Zdravstvenem domu Velenje. Oglasite se pri

osebnem zdravniku in se dogovorite za cepljenje. Cepljenje je samoplačniško!

ZDRAVSTVENO VZGOJNI CENTER

Karmen Petek, mag. zdrav. nege

Sezona gripe je tu!

Kako ravnati v mrazu?