Svetovni dan brez tobaka

Svetovni dan brez tobaka
28. 5. 2019 Matej Štumpfl

SVETOVNI DAN BREZ TOBAKA

 

maja 2019 obeležujemo Svetovni dan brez tobaka, ki letos poteka pod globalnim geslom »Brez tobaka za zdravje pljuč«. Na ta dan po vsem svetu opozorimo na hude posledice kajenja in spomnimo na ukrepe, ki zmanjšujejo porabo tobačnih izdelkov in tako varujejo zdravje ljudi. Uporaba tobačnih izdelkov vodi v bolezen in prezgodnjo smrt. Zaradi bolezni, ki jih povzroča kajenje, umreta dve tretjini kadilcev, ki v povprečju izgubijo od 10 do 15 let življenja, mnoga leta pred smrtjo pa preživijo z zelo slabo kakovostjo življenja. Tobak, je najbolj nevarna splošno uporabljana droga v Evropi. Njegova raba pa je dejavnik tveganja za nastanek in razvoj vrste kroničnih nenalezljivih bolezni, ki so pogosto neposredni vzrok smrti kadilcev. Prva znanstvena poročila o škodljivosti kajenja so se v javnosti pojavila okoli leta 1940, kar je približno 20 let po tem, ko se je začelo množično kajenje. Čeprav imamo že več kot pol stoletja nedvoumne dokaze o škodljivih učinkih tobaka na zdravje, trenutno kadi skoraj milijarda ljudi po celem svetu – vsak četrti moški in vsaka 20. ženska. V Sloveniji zaradi bolezni, ki jih povzroča kajenje, vsak dan umre 10 prebivalcev, to je letno 3.600 življenj, kar četrtina od teh se konča že pred 60. letom starosti. Letno torej zaradi kajenja umre več prebivalcev Slovenije kot zaradi vseh nezgod, samomorov, alkohola, prepovedanih drog in AIDS-a skupaj. Kadi vsak četrti Slovenec, star 15–64 let, in vsak peti 15-letnik. Kar 70 odstotkov kadilcev začne redno kaditi že pred 19. letom starosti. Vpliv kajenja je nesporno dokazan pri različnih vrstah rakov, boleznih srca in ožilja ter kronični obstruktivni pljučni bolezni, težavah z zanositvijo in impotenco. Nikotin povzroča zasvojenost, zato mnogi kadilci ne uspejo prenehati kaditi. Če bi lahko, naj bi jih prenehalo kaditi kar med 50 in 70 odstotkov. Nekateri kadilci uspejo prenehati s kajenjem v prvem poskusu, drugi morajo poskušati večkrat in marsikateri ima resne odtegnitvene simptome. Zaradi zasvojenosti mnogim ne uspe, še posebej, če poskušajo to storiti sami, brez pomoči. Zato jim je treba ponuditi strokovno pomoč, za spremembo pa se mora odločili kadilec sam. Zelo pomembno je, da kadilec ne razmišlja samo o prenehanju kajenja, temveč o celoviti spremembi v smeri bolj zdravega načina življenja. Skupaj z Ministrstvom za zdravje RS, Zvezo slovenskih društev za boj proti raku v sodelovanju z Onkološkim inštitutom Ljubljana, pozivamo, da se seznanite s priporočili proti raku, ki naj ne obvisijo v zraku. Priporočila spodbujajo nekajenje, vzdrževanje normalne telesne teže, telesno dejavnost, zdravo prehranjevanje, omejevanje uživanja alkohola, previdnost pri sončenju, zaščito pred rakotvornimi snovmi na delovnem mestu in varovanje pred ionizirajočimi sevanji. Spodbujajo tudi dojenje in cepljenje proti hepatitisu B ter HPV. Priporočajo previdnost pri jemanju hormonskih sredstev za lajšanje menopavzalnih težav in spodbujajo udeležbo v presejalnih programih DORA, ZORA in Svit. Več priporočil ko ljudje upoštevajo, nižje je njihovo tveganje za nastanek raka, po ocenah lahko breme raka zmanjšamo za 30–50 %.

Kadilci, ki želijo opustiti kajenje, se lahko kadarkoli obrnejo na najbližji Center za krepitev zdravja, za kar ne potrebujejo napotitve s strani osebnega zdravnika. Na voljo sta  dve vrsti obravnav – skupinsko in individualno svetovanje za opuščanje kajenja.

Obstaja samo en nasvet – nikoli ne začnite kaditi. Če pa kadite, čim prej opustite kajenje. Dobra novica je, da je 15 let po opustitvi kajenja tveganje za koronarno srčno bolezen enaka tistemu pri osebi, ki ni nikoli kadila.«

 

pred. Karmen Petek, mag. zdr. nege