Varnega sončenja ni

Varnega sončenja ni
15. 7. 2019 Matej Štumpfl

VARNEGA SONČENJA NI

 

Skupaj z Ministrstvom za zdravje RS, Zvezo slovenskih društev za boj proti raku v sodelovanju z Onkološkim inštitutom Ljubljana, pozivamo, da se seznanite s priporočili proti raku, ki naj ne obvisijo v zraku.

Priporočila poleg nekajenja, vzdrževanja normalne telesne teže, telesne dejavnosti, zdravega prehranjevanja, omejevanja uživanja alkohola, zaščito pred rakotvornimi snovmi na delovnem mestu in varovanje pred ionizirajočimi sevanji, spodbujajo tudi previdnost pri sončenju.

Večina ljudi se zaveda možnih posledic prekomernega izpostavljanja sončnim žarkom. Toda soncu se ne moremo in tudi ne želimo povsem izogniti, še posebej v počitniških dnevih, ki so pred nami. Sonce ima nesporno pozitiven učinek na našo dušo in telo. Krepi občutek dobrega počutja in vitalnosti, blaži depresijo in aktivira sintezo vitamina D, ki je pomemben za sestavo kosti. Žal pa ima izpostavljenost soncu tudi negativne učinke, kot so opekline, razne fotoalergijske in fototoksične reakcije, prezgodnje staranje kože, poškodbe genetskega materiala in celo pojav kožnega raka. Zaradi tega moramo poskrbeti za primerno zaščito pred sončnimi žarki. Skoraj vsak peti Evropejec ima preobčutljivost na sonce ali t. i. alergijo na sonce. Podobno kot pri sončnih opeklinah, kjer nimamo opravka s tipično opeklino, tudi alergija na sonce ni tipična alergija (reakcija organizma na alergen), pač pa gre pri tem za preobčutljivost kože na sonce. Reakcija je običajno najmočneje izražena spomladi ali na začetku poletja, ko pa se koža deloma prilagodi soncu, ta reakcija običajno izzveni. Koža močno srbi. Največkrat je prizadeta koža dekolteja, rok, hrbtne strani dlani, nog in obraza. Sprožijo jo UVA žarki. Druga oblika alergije na sonce so t.i. Akne mallorca. Pojavijo se tudi na ramenih, hrbtu, nadlakteh in po obrazu. Sprožilec so UV žarki, pa tudi sestavine kozmetičnih proizvodov in sredstev za zaščito pred soncem, zlasti mastne kreme in losjoni.

Poleg senčne lege, ustrezne obleke, pokrival in očal so varovalni pripravki za sončenje najpomembnejša zaščita pred posledicami prekomernega sončenja. Najbolj učinkoviti so pripravki, ki vsebujejo kombinacijo enih in drugih UV filtrov. Ustrezna zaščita kože je zlasti pomembna pri otrocih, katerih koža je tanjša in bolj občutljiva, kot koža odraslih. V vsakem primeru pa velja zlato pravilo, da je treba varovalne pripravke nanašati na čisto in suho kožo pol ure pred sončenjem in nato še večkrat čez dan (na 3 do 4 ure), predvsem pa po kopanju in če se močno znojimo. Izbira pripravka za sončenje je odvisna od starosti, tipa kože, stopnje porjavelosti, časa (zjutraj, opoldne; pozimi, poleti, itd.) in mesta (ob morju, v gorah, na snegu, itd.) sončenja, pa tudi individualnih posebnosti osebe. Porjavela koža torej ni znak zdravja, ampak znak obrambe organizma.

Da bi preprečili ali vsaj zmanjšali negativne posledice izpostavljenosti soncu upoštevajte pravila varnega sončenja:

 Ne izpostavljajte se soncu med 10. in 16. uro. Umaknite se v hladne in zaprte prostore ali v senco. Nadenite si klobuk, sončna očala ter lahko in gosto tkana oblač

  • Vsaj 30 minut pred sončenjem oziroma izpostavljanju na soncu na suho in čisto kožo nanesite kremo za zaščito pred soncem, da se vpije v kožo in jo začne šč Krema naj bo ustreznega faktorja, pri nanosu pa pazite, da kakšnega dela telesa ne pozabite namazati. Nanos ponovite večkrat na dan, zlasti, če se nahajamo ob vodi.
  • Pijte dovolj tekočine, najbolje vodo.
  • Zaščitite oči s kakovostnimi sončnimi oč Sončni žarki lahko poškodujejo očesno roženico in povzročijo nastanek sive mrene v poznejših letih. Izberite očala, ki zagotavljajo 100-odstotno zaščitno pred UV žarki.
  • Uporabljajte zaščitni faktor vsaj 15.
  • Krema za sončenje naj ščiti našo koži tako pred UVA kot UVB ž Voda in pesek namreč odbijata sončne žarke, s tem pa povečujeta količino nevarnih UV žarkov. Odbiti žarki zadenejo in poškodujejo kožo.
  • Kremo nanesite po kopanju ali namakanju, kljub temu, da ima vaša krema oznako Krema se v vodi malce izpere in zato nima več takšnega učinka.
  • Tudi v senci se ustrezno zaščitimo, saj nas lahko tudi v senci ulovijo sončni ž Imejte senčnik.
  • Zaščitite se tudi na dopustu v gorah. Tam veljajo enaka pravila kot ob vodi, pravzaprav je tam zaščita še bolj pomembna. Velja namreč, da je naravna zaščita na vsakih 1000 metrov nadmorske višine zmanjšana za sedem odstotkov, zlasti v primeru snega, saj je takrat obseg žarčenja povečan za 100 odstotkov. Za primerjavo, voda in skale povečajo UV sevanje za 50 odstotkov.
  • Če opazite, da vaša koža postaja rožnata, se čim hitreje umaknite s sonca v senco. Na opečeno kožo pa dajte hladne mokre obkladke.

 

 Želimo vam prijetne in zdrave počitniške dni!

 ZDRAVSTVENO VZGOJNI CENTER VELENJE

Karmen Petek, mag. zdr. nege