Navodila staršem v času večje obolevnosti otrok

Navodila staršem v času večje obolevnosti otrok
19. 9. 2016 Martina Borovnik

V naslednjih tednih nas čaka hladnejše vreme, prihaja jesen, zima in z njo tudi povečana obolevnost otrok.

Okužba dihal je najpogostejši vzrok obolevnosti pri otrocih v tem času.

Najpogostejši povzročitelji so virusi:

  • Rinovirusi
  • Adenovirusi
  • Virusi influence A, B in C
  • Respiratorni sincicijski virus

Okužbe se prenašajo kapljično: s slino, ob kihanju, kašljanju, lahko pa tudi preko rok in predmetov, ki so bili okuženi s slino.

Mlajši otroci težje prebolevajo okužbo in klinični znaki so manj specifični. Okužbo bodo težje prebolevali tudi otroci iz rizičnih skupin (nedonošenčki in kronično bolni).

Inkubacijska doba je 3 – 5 dni.

otrok

Znaki so:

– Povišana telesna temperatura

– Zamašen nos  (dojenčki in mali otroci nehajo piti in jesti, če imajo zamašen nosek; dojenčki do 6 mesecev starosti ne znajo dihati skozi usta, zato se težko hranijo in ne morejo dihati, če je nos zamašen)

– Utrujenost

– Slabši apetit

– Otrok je razdražljiv, nerazpoložen, neješč

– Blato je lahko sluzavo zaradi požiranja sluzi

– Trebušček je lahko meteorističen (napihnjen) zaradi hlastanja po zraku

 

Kaj lahko storimo, da bo obolevnost čim manjša?

Otrok potrebuje veliko gibanja. Čim manj se naj zadržuje v zaprtih prostorih, predvsem tam, kjer je gneča:  v igralnicah, zlasti v  nakupovalnih centrih.  Omogočimo mu čim več gibanja na svežem zraku. Seveda mora biti glede na vremenske razmere primerno oblečen. Ko je prepoten, ga na toplem čim prej preoblečemo. Uživati mora zdravo, raznoliko hrano in piti veliko tekočine.

V jesenskem času se prireditve preselijo v zaprte prostore, ki so lahko slabo prezračeni in zadržujejo viruse. Zato otrok že ob prvih znakih prehlada ne vodimo na tovrstne prireditve, saj s tem ogrožamo svojega otroka in druge. Otroka raje peljemo na počasen, kratek sprehod v naravo: na travnik, ribnik, jezero, kjer je možno videti in početi veliko zanimivih stvari.

Za preprečevanje obolevnosti so na voljo tudi cepiva. Proti  virusu influence (gripa) se lahko cepijo otroci starejši od 6 mesecev. Cepivo proti pnevmokoknim okužbam pa jih ščiti pred hujšimi zapleti kot so pljučnice, sepsa, meningitis; cepljenje je sedaj že v rednem programu.

Kaj storimo, ko otrok zboli?

Ob prvih znakih prehlada poskrbimo za zadosten vnos tekočin in čiščenje nosu. Ob spanju mu dvignemo vzglavje, da lažje diha. Lahko gre na zrak, vendar ne na igrišča, kjer je veliko otrok, predvsem pa ne sme na igrišča v zaprtih prostorih (telovadnice, nakupovalni centri).

Ob povišani temperaturi otrok ostane doma in počiva še dan do dva za tem, ko temperatura upade. Pri tem zagotovimo redno prezračevanje prostorov in zadosten vnos tekočine. Temperature ni potrebno zniževati prav do 37⁰ C, saj ima tudi povišana temperatura svojo vlogo. Primora otroka, da počiva, hkrati pa telo brani pred okužbo. Bolezen potrebuje svoj čas, da mine. Zato ne hitimo in smo potrpežljivi, čeprav so otroci razdražljivi, dnevi naporni in noči dolge. Otroka pomirimo s pravljico, gledanjem starih fotografij …

 

Kdaj k zdravniku?

Predvsem moramo biti pozorni na:

– ugrezanje medrebrnih prostorov pri dihanju

– ugrezanje mehkih delov vratu

– povišano frekvenca dihanja (ob povišani telesni temperaturi otroci dihajo hitreje in tudi srce jim bije hitreje– zato dihanje vedno opazujemo, ko otrok MIRNO SPI in NIMA POVIŠANE TEMPERATURE)

– dihanje z nosnimi krili

– dihanje s trebuščkom

– hlastanje za zrakom

– močen kašelj, piskanje, stokanje, hropenje,

– dehidracijo (izsušitev) zaradi odklanjanja tekočine

– trd vrat in bolečine v zatilju

– izpuščaje, ki niso iztisljivi (ne zbledijo  ob pritisku nanje)

 

Vsi otroci so naši otroci. Naj bodo zdravi in nasmejani!