Klop – majhna živalca, velika nevarnost

Klop – majhna živalca, velika nevarnost
8. 5. 2017 Matej Štumpfl

Klop – majhna živalca, velika nevarnost

Klopi so zajedavci, ki prenašajo številne nevarne povzročitelje bolezni: viruse, bakterije, protozoje in rikecije. Klopne bolezni so hude, njihovo zdravljenje pa težko in dolgotrajno. Pri živali in človeku se velikokrat končajo s trajnimi posledicami, lahko tudi s smrtjo. Uvrščamo jih med največje predstavnike reda pršic. Od ostalih pršic se razlikujejo predvsem po velikosti in specializiranem obustnem aparatu, prilagojenem za sesanje krvi. Veliki so od 1 do 30 mm, odvisno od prehranjenosti s krvjo. Kri sesajo samo samice, samci pa na gostiteljih iščejo samice za parjenje. Do nadmorske višine 600 m je klopov veliko, v višjih legah jih je manj. Zgornja meja, kjer jih še najdemo, je 1600 m. Razširjeni so na zaraščenih, slabo kultiviranih površinah. Visoka trava z grmovjem, robovi jas in gozdna podrast so raj za širjenje teh krvosesnih zajedavcev. Pri naših zemljepisnih in podnebnih razmerah so klopi aktivni od pomladi do pozne jeseni. Aktivnost klopa je odvisna od zunanje temperature. Kadar je temperatura nižja od 5 do 7 °C, klopi mirujejo. S čutnimi laski in kemičnim čutilom na prednjem paru nog zazna najšibkejše toplotne tokove, premike in rahel vonj. Tako odkrije primerno žrtev, na katero se prisesa. Gostitelji so najpogosteje mali gozdni sesalci in ptiči, lahko pa tudi večje živali. Človek je le naključni gostitelj. Priporočljivo je, da se pred odhodom v gozd ustrezno zaščitimo. Oblačila naj bodo iz gladkih materialov, ki klopom onemogočajo, da bi se oprijeli, hkrati pa poskrbimo, da je čim več kože pokrite (dolge hlače, škornji, kapa). Oblačila naj bodo svetla, da klopa prej opazimo. Za zaščito odkritih delov telesa so v lekarnah in drogerijah na voljo pripravki, ki odganjajo mrčes (repelenti). Ko se vrnemo domov, je nujno, da si natančno pregledamo telo (kožne gube, uhlje, dimlje, pazduhi), se oprhamo in umijemo glavo. Oblačila dobro skrtačimo ali raje operimo. Če pri telesnem pregledu opazimo klopa, ga čim prej previdno odstranimo, saj s tem zmanjšamo možnost okužbe. Najboljše je, da klopa odstranimo s pinceto. Klopa ne odstranjujmo na silo! Tako bomo namreč odtrgali samo njegov zadnji del, glava, ki povzroči gnojenje, pa bo ostala v koži.
Klopi prenašajo najmanj dva povzročitelja bolezni, in sicer povzročitelja klopnega meningitisa in borelioze.

KLOPNI MENINGOENCEFALITIS
V Sloveniji je okuženost klopov s tem virusom zelo pogosta, zato je ugriz lahko nevaren. Oboli od 70 do 330 oseb na leto. Klopni meningoencefalitis je virusno obolenje možganske ovojnice in osrednjega živčevja. Prvo fazo, ki se začne približno 7 dni po ugrizu, navadno spremljajo slabo počutje, bolečine v mišicah in glavobol. Bolezenski znaki za nekaj dni do tri tedne ponehajo, nakar sledi druga faza obolenja s povišano telesno temperaturo in hudim glavobolom, možna je celo nezavest. Obolenje lahko pusti trajne posledice, kot so glavobol, zmanjšana delovna sposobnost in zbranost, tudi ohromelost. Klopni meningoencefalitis je redko smrtna bolezen (umre 1 do 2 odstotka odraslih bolnikov). Obolevajo ljudje vseh starosti. groženi otroci, odraščajoči, ljudje v srednjih letih ter ljudje, ki se zaradi svojega dela ali konjička pogosto zadržujejo v naravi in so zato bolj izpostavljeni. Klopni meningoencefalitis je vezan na naravna žarišča. Meje nevarnega območja v Sloveniji potekajo od Jesenic čez Škofjo Loko, Postojno do Kočevja, nato proti Litiji, prek Zidanega mostu, mimo Celja in Šentjurja proti meji s Hrvaško. Tveganje za okužbo je največje na območju ljubljanske in celjske kotline ter njunem nižjem hribovitem obrobju. Najboljša zaščita pred boleznijo je cepljenje. Potrebno je 3-kratno cepljenje. Prvič in drugič se običajno cepi v razmiku enega meseca, tretji odmerek pa se ponovi čez 6 do 9 mesecev. Pomembno je, da dobimo dva odmerka cepiva. Na ta način dosežemo, da smo takrat, ko nastopi sezona klopov, že ustrezno zaščiteni. Imunost se obnavlja vsakih 5 let z enim odmerkom cepiva. Cepijo se lahko tudi otroci, spodnja starostna meja je eno leto, le pri izjemnem tveganju za okužbo se lahko cepi otroka, starega nad šest mesecev. Zgornje starostne meje za cepljenje ni, vendar je znano, da starejše osebe v nižjem deležu vzpostavijo imunost po cepljenju.

BORELIOZA ALI LAJMSKA BOLEZEN
Bolezen povzroča spiroheta Borrelia burgdorferi, ki je patogena predvsem za človeka. Bolezen prizadene več organskih sistemov. Rdečina je prva faza bolezni in je tako rekoč edina takojšnja značilna bolezenska sprememba, ki pa se izrazi samo pri približno 60 odstotkih okuženih. Drugi bolezenski znaki, ki se lahko pojavijo, so vročina, močno potenje, zlasti ponoči, vrtoglavica, glavobol, bolečine v mišicah in izrazita utrujenost. Rdečina se pojavi 2 do 32 dni po klopovem ugrizu, običajno na mestu ugriza. Lahko pa se pojavi celo na drugem delu telesa, kjer klop sploh ni bil prisesan. Koža je najprej rdeča. Za dlan velika rdečina začne v sredini bledeti, robovi pa ostanejo rdeči in se širijo, zato imenujemo to kožno spremembo tudi potujoča rdečina.
Zelo pomembno je, da ne spregledamo značilnega rdečega madeža. Kljub temu da kožne spremembe po določenem času tudi brez ustreznega zdravljenja izginejo, je nujno, da takoj, ko opazimo rdečino, obiščemo osebnega zdravnika. Zgodnje bolezenske spremembe se pojavijo nekaj mesecev do eno leto po ugrizu okuženega klopa kot vnetje osrčnika, vnetje sklepov, obolenje mišic (mialgija, miozitis) in živčevja (meningitis, encefalitis). Pozne spremembe se pojavijo eno leto ali celo več let po okužbi, najpogosteje pri nezdravljenih bolnikih. Kažejo se kot kronična vnetja kože, sklepov in živčevja. Zdravljenje z antibiotiki je priporočljivo v vseh fazah bolezni. Prognoza je ugodnejša, če zdravljenje začnemo v začetnem stadiju. Način zdravljenja je odvisen tudi od vrste in izrazitosti bolezenskih znakov. Za boreliozo zaenkrat cepiva ni.

ZDRAVSTVENOVZGOJNI CENTER
Karmen Petek, mag. zdrav. nege

klop