Duševno zdravje

Duševno zdravje
10. 10. 2016 Martina Borovnik

Mislite, da ste sami? Vsak tretji Evropejec se mora spopasti s tem!

Ste se kdaj vprašali, ali smo zdravi, če nismo tudi duševno zdravi? Kadar govorimo o zdravju, ne govorimo zgolj o odsotnosti bolezni, ampak o stanju dobrega telesnega, duševnega in socialnega počutja. Zdravja torej ni brez duševnega zdravja. 10. oktober je svetovni dan duševnega zdravja, katerega vodilna misel je tudi letos usmerjena v skrb za človekovo dostojanstvo. Čeprav se bolj ali manj zavedamo, da na naše zdravje ne vplivajo le genske predispozicije, so ljudje, ki imajo duševne težave, še vedno diskriminirani, odrinjeni, spregledani in stigmatizirani. Glavna značilnost duševnih motenj je psihološka bolečina, ki je intenzivna, dolgotrajna in huda.  Pogosto jo spremlja občutek socialne izolacije, ki ne pripomore k dobremu duševnemu zdravju. Različne življenjske situacije (npr. izguba službe, negotovost, občutki brezizhodnosti, slabšanje socialno-ekonomskega položaja) povzročajo dodaten stres, ki je lahko dejavnik tveganja za duševno zdravje. Ker duševne motnje vplivajo na zdravje posameznika in na njegovo celotno življenje, je pri zdravljenju ključna vloga družine, saj posamezniku v stiski lahko daje primerno podporo. Verjetno vsi kdaj doživljamo trenutke, ko se počutimo žalostno, brezvoljno, smo brez energije in veselja do dela in druženja. Gre za depresivno razpoloženje, ki pa še ni depresija, bolezen, ki je čedalje bolj razširjena v zahodnem svetu in je najpogostejša duševna motnja, zaradi katere trpi ena od šestih oseb. Anksiozne motnje se na letni ravni v EU pojavljajo pri približno 14 % populacije, kar jih uvršča med najbolj pogoste duševne in vedenjske motnje. V celotnem življenju naj bi kar 34 % populacije trpelo zaradi določenih anksioznih motenj. Dandanes smo praktično z vseh strani vsakodnevno bombardirani s stresnimi situacijami. Nekateri jih prenesejo lažje, drugi pa se posledic ne morejo znebiti. Ali se bodo iz tega razvile tudi anksiozne motnje, je odvisno od treh skupin dejavnikov: geni, okolje in osebnostne lastnosti. Dokazano je oseba bolj dovzetna za te motnje, če je v otroštvu doživela travmatične ali stresne izkušnje, če so se s tem spopadali že predniki, ali če je na primer čustveno manj stabilna, zadržana, ima nizko samospoštovanje. Anksiozne motnje lahko pri bolj dovzetnih osebah sprožijo stresni dogodki, kot so na primer ločitev, izguba službe ali partnerja, bolezen. Depresiven je vsak dvajseti človek. Depresija je zelo pogosta čustvena motnja, ki se kaže na različne načine, vselej pa vpliva na človeka v celoti – na njegovo razpoloženje, počutje, mišljenje in vedenje. Vpliva na to, kaj mislite o sebi in svojem življenju, kako čutite in kako doživljate svet okrog sebe, vpliva na vaš spanec, apetit in razna telesna dogajanja. Depresija je eden od vodilnih vzrokov nezmožnosti za delo pri ženskah med 15. in 44. letom starosti. Pri ženskah je 2- do 3-krat pogostejša kot pri moških. Depresija ni le prehodna slaba volja ali bežno žalostno razpoloženje. Prav tako ni posledica človekove šibkosti, zato je ni mogoče premagati le z močno željo in voljo. Depresivni ljudje sami sebe ne morejo prisiliti, da bi se počutili bolje. Zanje je značilno, da močno občutijo posamezne znake in mučnost depresije, medtem ko drugi ljudje teh znakov pri njih skorajda ne opazijo. Tudi zdravnik večine znakov, s katerimi se kaže depresija, z običajnimi preiskavami ne more odkriti. Najpogostejši znaki depresije so dolgotrajna žalost, tesnoba ali občutek praznine, črnogledost, občutja brezupa, občutja nemoči, brezvrednosti in krivde, izguba zanimanja in veselja do stvari in dejavnosti, ki ste jih nekoč radi počeli, izguba zanimanja in veselja do spolnosti, nespečnost, zgodnje jutranje zbujanje ali pa pretirano dolgo spanje, izguba apetita in telesne teže ali pa pretirana ješčnost in pridobivanje teže, pomanjkanje energije, utrujenost in splošna upočasnjenost, misli o smrti, o samomoru, nemir, razdražljivost, otežena koncentracija, spominjanje in odločanje. Vsi znaki skoraj nikoli niso izraženi hkrati; tudi bolečine niso vselej na istem mestu in enako močne. Najmočneje izraženi in tudi najbolj moteči so lahko prav različni telesni znaki, med njimi tudi bolečine. Vendar pa je tudi pri teh bolnikih mogoče zelo hitro, morda le z nekaj vprašanji, zaslutiti in potrditi, da gre za depresivno bolezen. Pomembno je, da si priznate, da ste depresivni. Negativne misli in čustva so le del bolezni in ne odražajo resničnega stanja. Ko se boste začeli zdraviti, bodo take misli in čustva sčasoma izginili. Zastavite si majhne cilje, ki jih boste zmogli uresničiti. Ne sprejemajte pomembnih odločitev (odpoved v službi, ločitev, novo partnersko razmerje), dokler se ne boste počutili bolje. Preživite čim več časa v družbi, poskusite se zamotiti z dejavnostmi, ki so vas pred boleznijo veselile. Koristili vam bodo kratki sprehodi v naravi, obiski kulturnih, športnih ali verskih prireditev. Pomembno je, da o svojih težavah govorite, čeprav se počutite izčrpani in nezanimivi za druge. Domači in prijatelji vam lahko pomagajo samo, če vedo, kako je z vami. To pa jim lahko poveste le vi, nihče ne more tega storiti namesto vas. Ne jemljite nobenih zdravil po lastnem preudarku in glede zdravil upoštevajte samo nasvete svojega zdravnika. Če vas prizadene depresija, je zelo pomembno, da se o svojih težavah pogovorite z drugimi ljudmi. Čim bolj podrobno jih opišite tudi zdravniku, pri katerem boste poiskali pomoč. Razkrijte mu vse svoje težave, tudi tiste, ki se vam zdijo nepomembne.

Dovolite vašim bližnjim, da vam pomagajo. Depresivnega bolnika poskušajte razumeti, bodite z njim potrpežljivi in ga spodbujajte. Pogovarjajte se z njim in ga pozorno poslušajte. Ne preslišite misli o samomoru, ki so pogosto izrečene in prevečkrat prezrte! Pojdite z njim ven, na sprehod, v kino, v družbo. Vztrajajte pri povabilu, tudi če je sprva zavrnjeno. Spodbujajte ga k dejavnostim, ki so ga nekoč veselile, vendar ne zahtevajte od njega preveč. Prevelike zahteve namreč lahko povečajo občutke neuspešnosti. Depresivnega bolnika ne obtožujte, da je bolan manj, kot pripoveduje, ali da nima »trdne volje« in se ne more »spraviti skupaj«. Če toži o bolečinah, mu verjemite in ga nikar ne prepričujte, da ga nič ne boli. Poskušajte mu pomagati, da bo svojo pozornost preusmeril k prijetnejšim in spodbudnejšim temam. Ne bodite nestrpni do njega in spodbujajte prepričanje, da je depresija sicer huda, vendar le začasna bolezenska motnja, ki bo minila, in takrat se bo spet počutil kot nekdaj.

NAJDITE PRAVO POT V SEBI, čeprav še velikokrat ne zaupate vase. Samozavest vas bo prerodila in vam dala potrebne iztočnice za spremembe, ki si jih želite že kar nekaj časa. Ne obupajte, če rezultatov potrebnih sprememb ni takoj. Ti pridejo, ko zaupate vase dovolj, da ste kos vsem izzivom in preizkušnjam na poti vase.

VABIMO VAS NA UČNE DELAVNICE ZA OSEBE Z DEPRESIJO IN NJIHOVE SVOJCE:

Delavnica »TEHNIKE SPROŠČANJA«

Redna vadba tehnik sproščanja ima številne pozitivne učinke na posameznikovo telesno in duševno zdravje: učinkovitejše spoprijemanje s stresom, izboljšanje spanja in zmanjšanje utrujenosti, lajšanje bolečine, povečanje samozaupanja in produktivnosti, zmanjševanje psihosomatskih bolezni (migrene, razdražljiv prebavni sistem ipd.). Delavnica obsega eno srečanje, ki traja 90 minut.

V delavnico se vključujejo osebe, ki potrebujejo pomoč pri spoprijemanju s stresom.

Delavnica »SPOPRIJEMANJE S STRESOM«

Stres je odgovor organizma na zahteve v okolju. Stresnim situacijam se ni mogoče izogniti; z njimi se srečujemo vsi. Problem nastane, ko je stresa preveč ali se z njim se znamo spoprijeti. Delavnica obsega štiri tedenska srečanja, ki trajajo 90 minut.

V delavnico se vključujejo osebe, ki potrebujejo poglobljeno pomoč pri spoprijemanju s stresom.

Delavnica »PODPORA PRI SPOPRIJEMANJU S TESNOBO«

Tesnoba ali anksioznost je del normalnega čustvovanja. Pogosto jo občutimo ob pričakovanju nečesa neprijetnega ali ogrožujočega. Njena vloga je, da nas opozori na nevarnost. Pri anksioznih motnjah (AM) naš običajni obrambni sistem pretirava in nas prične ovirati v funkcioniranju. Delavnica obsega štiri tedenska srečanja, ki trajajo 90 minut. V delavnico se vključujejo osebe z diagnosticiranimi anksioznimi motnjami ali osebe, ki jih simptomi anksioznih motenj ovirajo pri vsakodnevnem funkcioniranju (ob napotitvi izbranega osebnega zdravnika, psihiatra ali dipl. medicinske sestre v referenčni ambulanti), in njihovi svojci.

Delavnica »PODPORA PRI SPOPRIJEMANJU Z DEPRESIJO«

Večkrat rečemo, da smo »depresivni«, vendar pri tem mislimo na občutke žalosti in potrtosti, ki so sestavni del našega življenja. Depresija je ena najpogostejših bolezni na področju duševnega zdravja in obsega več kot le občutek žalosti. Delavnica obsega štiri tedenska srečanja, ki trajajo 90 minut.

V delavnico se vključujejo osebe z depresivnimi simptomi, njihovi svojci, osebe, pri katerih so prisotni simptomi depresije, ki (še) ne dosegajo kriterija za diagnozo depresije (ob napotitvi izbranega osebnega zdravnika, psihiatra ali dipl. medicinske sestre v referenčni ambulanti), in svojci tistih oseb z depresijo, ki se (zaenkrat še) ne želijo udeležiti delavnice. Delavnice bo izvajala Niki Jakol, univ. dipl. psihologinja.

depresija

ZDRAVSTVENO VZGOJNI CENTER VELENJE

Karmen Petek, mag. zdrav. nege