Glukoza

Glukoza
18. 9. 2018 Goran Djordjevic

Namen
Ugotavljanje in vodenje sladkorne bolezni in drugih nepravilnosti v presnovi ogljikovih hidratov, vključno z nosečniško sladkorno boleznijo, idiopatsko (vzrok bolezni ni poznan) ali primarno hipoglikemijo (znižane vrednosti glukoze v krvi), karcinom Langerhansovih otočkov pankreasa. Odkrivanje oseb z velikim tveganjem za sladkorno bolezen tipa 2, oseb z mejno bazalno glikemijo in moteno toleranco za glukozo.
Metoda
Fotometrično/Heksokinaza
Sinonimi
Krvni sladkor

Klinična informacija
Najpogostejša bolezen, ki je povezana s presnovo ogljikovih hidratov, je sladkorna bolezen, za katero so značilne prenizke koncentracije aktivnega inzulina v krvi. Simptomi vključujejo poliurijo (povečano izločanje urina), zvišane vrednosti glukoze v krvi in urinu, pretirana žeja, neprenehna lakota, nenaden upad telesne teže in morda tudi zvišane vrednsoti ketonov v krvi in urinu. Sladkorna bolezen se pojavlja vse pogosteje, na kar nakazuje tudi porast (12,5 %) bolnikov od leta 2010 do 2014, ko je več kot 104.000 bolnikov prejemalo zdravila za zniževanje krvnega sladkorja. Podatkov o številu bolnikov, ki se zdravijo brez zdravil sicer nimamo, a je že ta prirast alarmanten.
Še posebej narašča število prebivalcev s sladkorno boleznijo tipa 2, kar je po večini povezano s staranjem prebivalstva in neugodnimi spremembami v življenjskem slogu, zaradi česar naraščajoči trend pričakujemo tudi v prihodnje. Strmo naraščata tudi pojav sladkorne bolezni tipa 1 v otroštvu in mladostništvu ter pojav sladkorne bolezni v obdobju nosečnosti. Rečemo lahko, da sladkorna bolezen zagotovo tudi v Sloveniji predstavlja velik izziv.
Prekomerno izločanje ali pa prekomeren vnos inzulina povzroči znižanje koncentracije glukoze v krvi, ki lahko padejo tudi pod normalne vrednosti. V skrajnih primerih hipoglikemije se lahko pojavijo simptomi kot so mišični krči in izguba zavesti, poznani kot inzulinski šok. ”
Orientacijske referenčne vrednosti
od 4,11 – 6,05 mmol/l
Merila za diagnozo sladkorne bolezeni:
1. Simptomi sladkorne bolezni in naključna konc. glukoze ≥ 11,1 mmol/l (Naključno pomeni kadarkoli preko dneva, ne glede na čas zadnjega obroka hrane. Značilni simptomi sladkorne bolezni so poliurija, polidipsija (prekomerno pitje) in nepojasnjena izguba telesne teže)
ALI
2. Koncentracija glukoze na tešče ≥ 7,0 mmol/l (Na tešče pomeni brez kaloričnega vnosa vsaj 8 ur)

Koncentracija glukoze na tešče v območju vrednosti 6,1 – 7,0 mmol/l ali koncentracija glukoze 2 h po zaužitju 75g glukoze (OGTT, 75g) v omočju vrednosti med 7,8 in 11 mmol/l lahko nakazuje na povečano tveganje za kasnejši razvoj sladkorne bolezni tipa 2, na mejno bazalno glikemijo ali moteno toleranco za glukozo. ”
Opozorilo in previdnost!
Po odvzemu krvi, pričnejo krvne celice metabolizirati glukozo, ki je v vzorcu krvi. Na sobni temperaturi se lahko, zaradi procesa metabolizma, koncentracija glukoze zniža za 10% na uro. Zaradi tega je potrebno serum ločiti od celic takoj po centrifugiranju vzorca.
Reference
Chapter 25: In Tietz Textbook of Clinical Chemistry. Fourth edition. Edited by CA Burtis, ER Ashwood, DE Bruns. WB Saunders Company, Philadelphia, 2006, pp 837-907
http://www.nijz.si/sl/sladkorna-bolezen#stevilo-bolnikov-s-sladkorno-boleznijo-v-sloveniji-strmo-narasca
http://endodiab.si/wp-content/uploads/sites/2/2015/12/3.-Diagnoza-SB.pdf
(dostop september 2018)
Navodila proizvajalca reagenta

2 EUR

Tip vzorca
Serum
Zahteve vzorca
Epruveta:
Zaželjeno: Serumska epruveta z rumenim ali rumeno/rdečim pokrovom, z gelskim separatorjem
Sprejemljivo: Serumska epruveta z rdečim pokrovom, brez gela
Volumen vzorca: 0.5 mL
Navodila po odvzemu krvi:
1. Serumska epruveta z gelom mora biti scentrifugirana po popolni koagulaciji vzorca krvi in najkasneje v roku 2 ur po odvzemu.
2. Serumska epruveta z rdečim pokrovom, brez gela mora biti scentrifugirana in serum oddeljen (alikvotiran) v roku 2 ur po odvzemu. ”
Stabilnost vzorca
Vzorec (ne hemoliziran in ločen od celic) je stabilen 8 ur na sobni temperaturi, v hladilniku (2 – 8°C) do 72 ur.